Domenca d.o.o. Nazaj na prvo stran je uraden blog podjetja Domenca d.o.o.

Pred tedni sem si ogledal Google Analytics portala Vreme.net. In Vau! … Kot bi bili Britanci, na desettisoče Slovencev neverjetno lojalno in vsakodnevno obiskuje ta največji slovenski vremenski portal. In ko sem v številke “zakopal” še globlje, odkrijem še nekaj bolj zanimivega. Namreč več kot 5 % uporabnikov na spletno mesto pripelje vremenski vidžget (angleško widget).

V konkretnih številkah to pomeni, da izključno zaradi vidžeta vsak mesec Slovenci pogledajo dodatnih 105 tisoč strani na spletnem mestu Vreme.net (podatek za januar 2010).

Vremenski vidžet z imenom Vremensko okno je enostavno orodje, ki omogoča, da na svoje spletno mesto umestite vremensko napoved za katerikoli kraj. Lastnik spletnega mesta ima pri tem možnost, da vidžetu spremeni barvo in velikost, tako da čimbolj ustreza spletnemu mestu.

Vidžet je torej darilo lastnikom spletnih mest, ki menijo, da bi njihovim uporabnikom koristila vremenska napoved. Doslej so si ga najraje nameščale krajevne spletne strani (npr. www.logatec.si) ter spletna mesta prostočasnih aktivnosti, ki so odvisne od vremena (smučarji, jadralni padalci ipd.)

Vidžet smo ustvarili tako, da je skrajno uporaben, ravno prav vpadljiv, da ga uporabniki opazijo ter hkrati dovolj prilagodljiv, da ustreza kakršnikoli obliki spletnega mesta.

In še nasvet. Izkušnja z vremenskim vidžetom potrjuje že znano pravilo: “Če želite več uporabnikov, odprite svojo internetno prisotnost!” Če imate na spletu karkoli koristnega, tega ne držite pri sebi, na svojem spletnem mestu, pač pa korist čimprej ponudite kjerkoli je to mogoče.

Vidžet je le ena od številnih takih priložnosti za povečanje prometa. Podobne priložnosti se najdejo povsod, kjer so uporabniki:

• Aplikacija ali stran na Facebook.com;
• Povezovanje s Twitter.com;
• Sodelovanje z Youtube.com;
• Oglaševanje in optimiranje na Googlu;
• Prilagoditev za mobilnike (npr. m.vreme.net);
• Aplikacija za pametne telefone (npr. Iphone);
• Vtičniki za domače strani (npr. Google.com/ig ali Netvibes);
• Namizne aplikacije (za okolje Windows ali Mac);
• …

V Domenci veliko načrtujemo. Spletne trgovine, družabna omrežja, spletne aplikacije itd. Nekateri projekti imajo zunanje naročnike, drugi so naši lastni. Vsem pa je skupno to, da jim mora nekdo naročiti. In prav to naročanje je korak, kjer se največkrat zaplete.

Pravzaprav gre pri naročanju za prenos idej in spoznanj o nekem problemu od naročnika - k izvajalcu. Klasičen način za podajanje takšnih informacij je pisanje tehnične dokumentacije (specifikacije) o tem, kako naj stvar deluje. Tak način ima dobre in slabe plati. Slabe lastnosti klasične dokumentacije so:

- časovno zahtevna priprava,
- možnost slabega razumevanja,
- dolgočasnost prebiranja,
- zahtevnost vzdrževanja ažurnosti.

Pri spletnem razvoju zgoraj napisane lastnosti močno prevladujejo nad pozitivnimi lastnostmi takšnega pristopa. V želji našim naročnikom ponuditi boljši način za pretok informacij in idej smo kot standard za opisovanje nalog uvedli uporabniške zgodbe (user stories).

Uporabniška zgodba ni nič drugega, kot na poseben način (po šabloni) napisana naloga za izvajalca. Šablona, ki jo uporabljamo pri nas, je takšna:

“Kot uporabnik, želim… , da bom lahko…“

Tako na primer oblikujemo uporabniške zgodbe, kot so:

“Kot registrirani uporabnik želim dodati v svoj profil še en naslov za dostavo. Tako bom lahko pri naslednjem nakupu hitreje izbral alternativni naslov.”

Zgodbo, ki je napisana zgoraj, bosta verjetno enako dobro razumela naročnik in izvajalec. Pred izvedbo zgodbe se ekipa o posamezni zgodbi pogovori in jo dopolni z morebitnimi robnimi pogoji. V našem primeru bi lahko bili:

“Alternativni naslov za dostavo mora biti v Sloveniji” ali pa

“Onemogoči alternativni naslov za pravne osebe.”

Vsi podatki se zbirajo na kartici zgodbe, ki je lahko fizičen kos papirja ali pa elektronski zapis. Ko je kartic dovolj ima naročnik na razpolago zelo pregledno orodje za zagotavljanje tega, da se najpomembnejše funkcionalnosti izvedejo najprej.

by psd (via flickr)

Določanju vrstnega rega kartic pravimo prioretizacija. Naročnik lahko te prioretizira po kateri koli lastnosti vendar v Domenci priporočamo, da se prioretizira glede na poslovno vrednost funkcionalnosti na kartici.

Uporabniške zgodbe so se na izkazale za učinkovito sredstvo za prenos informacij. So razumljivenaročniku, hkrati pa razvijalcem ne dovoljujejo preširoke interpretacije naloge. Rezultat so zadovoljni naročniki, ki dobijo zagotovilo, da bo programerski čas, ki ga zakupijo optimalno uporabljen za naloge, ki so najpomembnejše.

Vsi vemo, da so Google, Najdi.si in Bing skoraj čudežna orodja, ki nam odgovorijo tudi na najbolj kompleksna vprašanja. A vendar se pri iskanju informacij včasih zatakne: Kakšen je delovni čas občinskega urada? Katera restavracija je najboljša v mestu? Kje je najbližji električar?

Pri takšnih lokalnih, specifičnih poizvedbah običajnemu iskalniku pogosto zmanjka pameti. Zatakne se enostavno zato, ker imajo občinski uradi tako zelo nepregledne spletne strani, ker iskalnik ne more vedeti, kaj je dobra restavracija. In ker najbližji električar sploh nima svoje spletne strani.

Spletno mesto Firma.si (Razvoj Domenca, naročnik Najdi.si) išče svojo lokalno priložnost v prijaznosti uporabnikom ter pri tistih podjetjih in organizacijah, ki o spletu vedo malo. Firma.si namerava skrajno prijazno poskrbeti za firme, ki jih uporabniki pogosto iščemo, pa se jih doslej sploh ni dalo najti ali pa so bile njihove spletne strani nepregledne in neučinkovite. S Firma.si bodo ta podjetja lahko ujela svojo že skoraj zamujeno spletno priložnost.

Vsak slovenski občinski urad, restavracija in električar ima na Firma.si svojo lastno spletno stran, ki jo lahko obišče ter brezplačno posvoji in uredi. Lastnik lahko prednastavljeni predstavitvi doda opis, kontakte, delovni čas, označi pomembne prednosti svoje ponudbe, naloži sliko ali video ter izpostavi tiste dejavnosti, za katere želi biti najden.

Seveda je zanimivo prebrati, kaj podjetja povedo o sebi, a mnogo bliže resnici je mnenje strank. Le stranke, kupci in naročniki namreč vedo, kako prijazen je električar Jože Novak S.P. ali na primer kako dobri so štruklji v gostilni “Pr’ Micki”. Za mnenje o ponudniku tako ne bo treba več vprašati klepetave sosede, ampak boste najboljšega lahko odkrili na Firma.si. V kratkem bodo na tem spletnem mestu tudi uporabniške vsebine (UGC) ter napredni komentarji …

Iskalnik že zdaj omogoča iskanje po oddaljenosti od vaše trenutne lokacije in iskanje firm po ustreznosti. Takoj, ko bo mnenj strank dovolj, pa bo seveda mogoče iskati tudi najbolj prijaznega, najbolj kakovostnega ali na primer najcenejšega ponudnika.

Priložnost lokalnega iskalnika Firma.si je predvsem v navezi s priljubljenim slovenskim iskalnikom Najdi.si. Ko bodo uporabniki v Najdi.si iskali ime podjetja ali dejavnost, bodo odkrili strani na Firma.si. In matematika je enostavna: Podjetja, ki bodo svojo stran najbolje uredila, bo našlo več novih potencialnih strank. Uporabniki bodo namreč na enostavnih in preglednih straneh Firma.si našli telefonsko številko, lokacijo in ostale informacije vedno na istem mestu.

Firma.si je mlado spletno mesto. Vizualno všečno, za uporabnike priročno, tehnološko napredno ter s številnimi priložnostmi za razvoj. Zato smo k logotipu pripisali oznako “beta”. Vse uporabnike pozivamo, da nam svoja opažanja, kritike in ideje sporočijo na info@firma.si.

Iskanje odgovora na to vprašanje je še posebej zporno programerjem in razvijalcem. Včasih se celo podcenimo, redko se nam uspe približati dejanskemu porabljenemu času v večini primerov pa porabljen čas grobo presega oceno.

Za odpravo teh neskladij med oceno porabe časa in realnim stanjem uporabljamo različne ‘znanstvene’ prijeme (sprememba enote ocene v naslednjo enoto – ure postanejo dnevi, dnevi tedni, itd) in matematične enačbe (naprimer množenje z PI). Največkrat povsem napačne številke so posledica več elementov, med katerimi prednjačita nezadostno poznavanje problema s katerim se bomo spopadli in precenjevanjem svojih sposobnosti.

Da bi dosegli čimbolj natančno oceno, smo že kar nekajkrat uporabili t.i. ocenjevalni poker. Princip izhaja iz metode načrtovalnega pokra (http://en.wikipedia.org/wiki/Planning_poker). Postopek poteka takole:

1. razvijalec z največ znanja o težavi oziroma nalogi naredi predstavitev ekipi
2. vsak član ekipe poda oceno porabe časa z izbiro ocenjevalne karte – karte ne pokaže ostalim
3. celotna ekipa pokaže svoje karte
4. člana z najvišjo in najnižjo karto utemeljita svojo odločitev
5. ekipa ponavlja 2., 3. in 4 točko dokler ni dosežen konsenz.

Pravila igre smo nekoliko priredili našim specifičnim potrebam:

1. ekipa dobi seznam nalog
2. vsak član, ločeno od drugih naloge preuči in jih v primeru prevelike kompleksnosti še dodatno razcepi na več podnalog. Vsak zapiše svojo oceno porabe časa za izvedbo nalog in podnalog,
3. ko je ocenjevanje končano se ekipa sestane, primerja ocene in pripravi končni dokument s seznamom nalog, podnalog in ocen, ki so bile pridobljene na podlagi konsenza.

Že ob prvi uporabi tega koncepta v naši ekipi, so bili rezultati več kot zadovoljivi. Celotna ekipa je izpolnila pričakovanja, odstopanja od napovedanih ocen pa so bila minimalna. Vse skupaj je dalo ekipi zagon za nadalnje delo, naročniku pa še dodatno povečalo zaupanje v ekipo.

Veliko uspeha pri ocenjevanju in napovedovanju prihodnosti

Nekateri malce starejši bralci teh vrstic se gotovo še spomnite, kakšen je bil svet pred pojavom sodobnih komunikacijskih tehnologij. Danes si je že kar težko predstavljati tipičen dan brez interneta in mobilnih telefonov. Še znate uporabljati telefonske govorilnice? Kaj je že to?

To so bili tudi časi, ko so podjetja oziroma organizacije imele navidezno (!) bistveno močnejšo pozicijo na trgu, kot jo imajo sedaj. Namenoma sem zapisal, da je bila ta pozicija le navidezna, saj so se pogovori med uporabniki, kupci in naročniki teh institucij še vedno dogajali - v zaprtih pol-javnih sferah zaključenih krogov ljudi. Danes internet in v prvi vrsti družabna omrežja ponujajo številne udobne kanale, kjer lahko ti posamezniki ali skupine ljudi stresajo gnev, izrazijo razočaranje ali izrečejo pohvalo nad podjetjem ali blagovno znamko. Na očeh vseh, ki te pogovore spremljajo. In, to so lahko člani širšega družbenega kroga tega posameznika ali pa popolni neznanci, do katerih bo to sporočilo nekako prišlo, ali pa bodo do zapisa prišli prek iskanja ključne besede ‘ime_podjetja’ ali ‘blagovna_znamka’ na iskalnikih.

Pogovori = ?

Kaj nam to pove? O našem podjetju, produktih in storitvah že sedaj potekajo številni pogovori na družabnih omrežjih, blogih in forumih. Lahko se sicer pretvarjamo slepimo, da jih ni in se s tem postavimo nekam v čas okrog leta 1980 - hkrati s tem bomo iz rok izpustili priložnost, da povemo tudi svojo plat zgodbe in se priključimo pogovorom, ki se že dogajajo.

S temi aktivnostmi se tipično ukvarja komunikator, ki je usposobljen za community management. Če njegove dejavnosti in veščine skušam razdeliti med klasične vloge v podjetju, gre porazdelitev nekako takole: 40 % PR, 40 % customer care, 20 % marketing.

V tem duhu opravlja štiri osnovne naloge:

1. Je glas skupnosti uporabnikov v podjetju

Spremlja, posluša in aktivno nadzira kakšni pogovori se na spletu dogajajo o podjetju (ali produktu/storitv) – tako na lastnih spletnih mestih (komentarji), kot na eksternih spletnih mestih. V tem duhu se tudi vpleta v pogovore s posamezniki, s tem ko odgovarja na njihova vprašanja, ali pa se le spusti v kramljanje (‘small-talk’) - tako javno kot v zasebnih sporočilih.

2. Je ‘brand evangelist’

V evangelistični vlogi community manager promovira storitve, produkte, novosti in zanimivosti z uporabo klasičnih marketinških taktik in pogovorov.

Community manager je pogosto zaupanja vreden član skupnosti (glej točko 1), zato je stopnja zaupanja v njegova sporočila visoka.

3. Je visoko usposobljen komunikator in mediator

Med te veščine spada tudi poznavanje komunikacijskih posebnosti komunikcijskega kanala in skupnosti.

Community manager je odgovoren za reševanje sporov, pritožb in nerazumevanj znotraj skupnosti. Primarna pot za reševanje tega je uporaba vzvoda, da nesoglasje rešujejo kar brand advocati (uporabniki z izredno pozitivnim odnosom do podjetja) znotraj skupnosti in šele, če ta pot ni možna, rešitev išče community manager.

Ukvarjanje z ‘detractorji’ sledi logiki, da jih sprejmemo v dobrem duhu in s kančkom humorja, nikakor pa se ne spuščamo v prerekanje z njimi (flaming).

4. Zbiratelj inputa s strani communityja za razvoj produktov in storitev

Zbiranje potreb, želja, predlogov in težav iz skupnosti in predstavitev produktnim timom znotraj podjetja. Priložnosti za izboljšavo produktov/storitev je veliko in skupnosti uporabnikov naravnost obožujejo to, da se njihovo mnenje pri tem upošteva.

Pa še topel nasvet: če ko se odločite, da se boste ukvarjali s community managementom, se boste kaj hitro zavedli, da je ta funkcija prepomembna, da bi jo prepustili zunanjemu izvajalcu, ki ima zelo šibek stik z dnevnim dogajanjem v podjetju. Uporabniki bodo še prehitro ugotovili.

Topel nasvet št. 2: Bodite iskreni. Vedno.

Danes je bila za 10.000 ameriških dolarjev prodana domena s slovensko končnico .si – pep.si. Pri prodaji je posredoval največji slovenski registrar Domenca, tako kupec kot prodajalec pa želita ostati anonimna.

Podatki o novem lastniku domene so sicer javno dostopni prek WHOIS orodij – na primer: http://who.is/whois/pep.si/

Ta transakcija še enkrat znova dokazuje, kako pomembno je, da domene, ki so temelj naše identitete na spletu, registriramo pravočasno – tipičen strošek registracije domene se giblje pod 20 evri na leto za najbolj priljubljene domenske končnice (.com, .net., .org.).

Aprila 2008 je bila prodana pizza.com za 2.6 milijona dolarjev, decembra 2006 pa vodka.com za 3 milijone USD. Najvišjo vrednost pa naj bi dosegla domena sex.com, za katero naj bi kupci odšteli kar vrtoglavih 12 milijonov dolarjev, vendar ta znesek nikoli ni bil uradno potrjen.

Gotovo se vam je to že zgodilo. Mogoče se vam dogaja ravno sedaj. In mogoče že držite telefon v roki in besno tipkate številko vašega ponudnika gostovanja? Dobite zvezo, zatulite v slušalko, da vam je ‘crknila’ elektronska pošta in če ‘presnetinesposobnežikisamovluftgledajo’ takoj ne omogočijo normalega delovanja, boste vse skupaj dali v časopise… Ne, rajši kar na televizijo.. !&%$#!!!

Preden pa se lotite iskanja telefonske številke vašega odvetnika za izterjavo poslovne škode, poglejmo, kako lahko prihranimo te stroške (in čas) in hkrati uredimo tudi probleme z e-pošto.

Najprej:

1. preverite status internetne povezave,
2. prepričajte se, če mogoče nimate polnega poštnega predala,
3. ,ste vnesli pravilno uporabniško ime in geslo?
4. izklopite požarni zid, protivirusni program, resetirajte usmerjevalnik, počistite medpomnilnik.

Še vedno ne deluje?

Potem pa je čas za uporabniško podporo. Ne pozabite pripraviti naslednjih podatkov, ki jih bomo potrebovali za čimhitrejšo rešitev vašega problema.

1. Ime domene
Po domeni lahko v naši bazi poiščemo naročnika paketa gostovanja in pridobimo spisek poštnih računov.

2. Kateri e-poštni naslov? Imate težave z vsemi računi, ki so vezani na vašo domeno ali samo z enim?

3. Pregledujete pošto prek spletnega vmesnika (webmail) ali e-mail odjemalca? Katerega uporabljate – Outlook, Outlook Express, Thunderbird….?

4. Se je pojavilo kakšno obvestilo o napaki? Kaj se zgodi, ko kliknete gumb Pošlji/Prejmi?

5. Lahko pošiljate sporočila, prejemate pa jih ne ali obratno, oziroma ne morete ne pošiljati ne prejemati?

Težavo opišite čimbolj natančno, priložite tudi posnetek zaslona (screenshot), ko vam računalnik javi napako. S tem boste pripomogli k hitrejši rešitvi problema, saj boste prihranili čas, ki bi ga na podpori porabili za iskanje potrebnih informacij.

Vse te podatke lahko posredujete kot ‘help’ zahtevek na podpora@domenca.com ali pa zavrtite telefonsko številko 04/58 35 444, kjer vam bo uporabniška podpora Domence znala pomagati najti rešitev.

Razmišljanja in debate o tem, kateri mediji igrajo večjo vlogo: Na eni strani imamo klasične, ‘industrijske’ old-school medije tisk, radio in televizijo (ne nujno v tem vrstnem redu). Na drugem bregu stoji množica novih, družabnih (social) medijev: Facebook, Koornk, Twitter, YouTube, blogi … ki so se pojavili na internetu. Obe skupini imata skupno vsaj to, da prek njunih kanalov do končnega prejemnika prihajajo novice.

Industrijski mediji delujejo na tipičnem broadcast principu - distribucija manjšega števila skrbno izbranih sporočil čimširši množici prejemnikov. Za izbor in produkcijo novic skrbi peščica specializiranih in zato usposobljenih ljudi. Novice, ki se pojavijo v osrednjih informativnih oddajah so pomembne že zaradi tega, ker jih je nekdo uvrstil na dnevno agendo. Se je vojna, o kateri na televiziji ne govorijo, sploh zares zgodila? Včasih je bilo to res. Danes več ne. Internet, ki je svet spremenil v globalno vas, je s seboj prinesel tudi demokratizacijo kanalov obveščanja in informiranosti.

Izvrsten primer so nedavni protesti v Iranu. Ko so se 13. junija razbesneli nemiri na ulicah, so milijoni ljudi širom po svetu preklopili na CNN, da bi dobili informacije, kaj se dogaja. Na sporedu pa je bila pogovorna oddaja Larryja Kinga. Niti ne v živo, ampak v posnetku. Večina ostalih TV postaj se je izkazala podobno. Situacijo še najbolje oriše ta citat s Twitterja:”Iran went to hell. Media went to bed.”

A, milijoni širom po svetu, niso ostali brez informacij, zahvaljujoč posameznikom, ki so bili v Iranu in so informacije pošiljali prek računalnikov in mobilnih telefonov. Številna poročila iz mesta dogajanja na blogih, kratki updejti o situaciji na Twitterju, posnetki na YouTubu. Hkrati so bili ti ‘novi’ mediji tudi platforma, kjer so se vrstile kritike nad neodzivnostjo industrijskih medijev. Protestniki so svoje aktivnosti časovno uskladili z delovnim časom sistemskih administratorjev na Twitterju, da sistem slučajno ne bi pokleknil. Izgledalo je, kot da se je tu prelomila tudi bitka med starimi in novimi mediji v korist slednjih.

Protestniki v Iranu so svet obveščali prek Twitterja

Uveljavljene medijske ustanove so se hitro zavedale klofute in usmerile fokus na poročanje o dogajanju v Iranu. V istem času se je močno povečala količina šuma (nepomembnih, nepravilnih in tudi popolnoma izmišljenih informacij) na družabnih medijih, tako da je bilo resnično težko najti kakršnekoli koristne informacije (nekaj kar si je močno prizadevala Iranska vlada; in bila pri tem neuspešna). V pomoč pri iskanju pravih novic (še) ne znajo pomagati niti iskalniki.

Tu je palica še vedno trdno v roki uredniško vodenih medijev, ki znajo izolirati šum. Njihova težava je odzivni čas. Nepredvidljive dogodke je namreč težko napovedati In poslati tja ekipo, poročevalce, najti dobre vire. So pa ta poročila potem bistveno bolj objektivna v primerjavi s ponavadi zelo subjektivno naravo zapisov na družabnih medijih. “Jaz, …”.

Zmagovalec te medijske bitke je hibrid med starimi in novimi mediji. Medij, ki se ne bo več toliko zanašal na en sam kanal sporočanja informacij, ampak bo znal spretno uporabiti več ali manj vse razpoložljive komunikacijske kanale, jih med seboj povezati in oplemenititi. Še pomembneje je morda to, da vse medije začnemo razumeti kot platforme za večsmerno komuniciranje: Pasivni prejemnik sporočil je stvar preteklosti. Danes vsi z dostopom do interneta lahko sporočamo, se odzivamo, komentiramo, razglabljamo. To pa vodi v pogovore, na katere smo vsi skupaj zelo pozabili.

Kje pa vi dobite svoje novice?

Če pogledamo ponudbo gostovanja na slovenskem trgu bomo ugotovili, da sta trenutno najbolj priljubljeni storitvi zagotovo skupno (shared) in namensko (dedicated) gostovanje. Prvega odlikuje predvsem nizka cena, enostavna uporaba in veliko število ponudnikov, medtem ko se za namenske strežnike odločajo predvsem večja podjetja oz. posamezniki, ki za gostovanje potrebujejo nekaj več. Pa je res vse tako lepo kot se sliši ?

Zagotovo NE. Pripravil sem manjšo preglednico dobrih in slabih strani zgoraj omenjenih storitev gostovanja.

Kakšno vlogo ima pri tem VPS ?

VPS je bil ustvarjen z idejo združuti dobre lastnosti obeh storitev in hkrati odpravlja slabe oz. pomakljive dele zgoraj omenjenega gostovanja.

Če začnemo z osnovnim vprašanjem - Kaj je virtualni privatni strežnik oz. VPS ?

VPS oz. virtualni privatni strežnik je tehnologija, ki razdeli fizični strežnik na več neodvisnih
strežnikov oz. VPS-ov, ki so med seboj popolnoma “izolirani”. Vsak VPS lahko poganja svoj
operacijski sistem, upravlja s svojimi viri in se lahko ponovno zažene, ne da bi to vplivalo
na druge virtualne strežnike.

Na Domenci za kreacijo virtualnih strežnikov in enostavno upravljanje skrbi programska oprema podjetja Paralles - Virtuozzo, ki je trenutno ena najbolj naprednih aplikacij za omenjeno storitev. Njegovi najpomembnejši funkciji pa sta nadzor uporabe virov (resursov) in komunikacija s strojno opremo.

Glavne prednosti VPS:

• uporablja svoj datotečni sistem, prostor na strežniku, sistemske vire in spomin (ram), kar omogoča visoko raven fleksibilnosti,

• ima zagotovljeno uporabo sistemskih virov, ki jih je možno enostavno in brez izpada tudi samodejno nadgraditi,

• ima polni (root) dostop do strežnika, kar vam omogoča, da si sistem nastavite po vaših potrebah/željah,

• omogoča namestitev in nastavitev lastnih programskih paketov,

• na voljo ima svojo nadzorno ploščo, ki vam omogoča enostavno upravljanje vašega strežnika,

• Vsak VPS ima možnost uporabe enega ali več IP naslovov,

• Podpora najbolj znanih distribucij operacijskega sistema linux (CentOS, Debian, Ubuntu, Suse)

• bistevno nižji stroški kot pri nakupu “fizičnega strežnika”

Kdo potrebuje VPS ?

VPS je namenjen vsem, ki upravljate obsežnejša spletna mesta, portale ali spletne trgovine in ne želite potrošiti velikih količin denarja za nakup lastnega fizičnega strežnika.

VPS se lahko uporablja za:

• gostovanje spletnih strani in portalov,

• gostovanje spletnih aplikacij in spletnih trgovin,

• poštne strežnike,

• datotečne strežnike,

• backup strežnike

Eden naših najbolj zanimivih projektov koornk 27. junija praznuje svoj prvi rojstni dan. Da, ideja o razvoju mikroblogerske platforme, ki bi ljudem omogočala, da so stalno ‘na tekočem’, je stara le dobro leto. Od prvega kokodajsa se je zgodilo že marsikaj. Predvsem je koornk iz hobi projekta zelo hitro zrastel v pravi pravcati družbeni medij. Bralcem našega bloga razkrivamo nekaj podrobnosti in statistik iz ozadja aplikacije, ki neutrudno zbira vse vaše kokodajse.

Precej uporabnikov koornka ima tudi svoj blog. Oziroma, bolje rečeno, so ga imeli.  Tudi med nami (krog sodelavcev in prijateljev na koornku) obstajajo taki, ki smo včasih precej več časa namenjali blogu, kot si ga želimo danes. Na zgornjem grafu črte prikazujejo frekvenco zapisov na nekaterih izbranih blogih. Opazen je viden upad intenzivnosti bloganja od vstopa koornka v svet družbenih medijev.

padec blog zapisov po mesecih od januar (2008) do maj (2009), navpična roza črta = prihod koornka

Priljubljenost in rast koornka sta seveda močno povezana z vedno večjim številom uporabnikov in njihovo aktivnostjo. V manj kot enem letu je v koornk prišlo že več kot 10.000 uporabnikov, skupaj pa so kokodajsnili že 0.8 milijona kokodajsov. Še posebej zadnja številka je zanimiva v povezavi z dejstvom, da ima Slovenija 2 milijona prebivalcev.

Zakaj vztrajamo?

• število uporabnikov se še vedno povečuje, brez kakršnegakoli oglaševanja,
• dodajamo nove funkcionalnosti, ki jih twitter verjetno ne bi (ne bo) nikoli
• poslušamo vsako željo in predlog za izboljšavo ter samo še pripomoremo k izboljšavi in enostavnejši uporabi.

skupno število kokodajsov (modra), število novih kokodajsov / mesec (zelena) in število novih uporabnikov / mesec (vijolična)

V čem se razlikujemo?

• ločujemo statuse s temami (pogovora), ki nam omogočajo več znakov ali besed, spremljanje ter enostavno razvrščanje, ter ne jemlje dodatnega prostora v statusu,
• razlikujemo in ločujemo uporabnike po tistih, ki veliko odgovarjajo in koornk uporabljajo kot klepetalnico ter med tistimi, ki le pošiljajo kokodajse (statuse) z zanimivimi temami oz. koornk uporabljajo za točno to “kaj trenutno počneš?” - vsa vsebina se lahko filtrira po tem,
• enostavnejši pregled odgovorov in multimedijske vsebine že znotraj kokodajsa (ni treba oditi na drugo spletno mesto),
• nalaganje slik in krajšanje URL naslova ter takojšnje pošiljanje na ping.fm/twitter
• avtomatski predlogi (auto complete) uporabniških imen in tem že med pisanjem