Pogovori z uporabniki/naročniki na družabnih omrežjih

Nekateri malce starejši bralci teh vrstic se gotovo še spomnite, kakšen je bil svet pred pojavom sodobnih komunikacijskih tehnologij. Danes si je že kar težko predstavljati tipičen dan brez interneta in mobilnih telefonov. Še znate uporabljati telefonske govorilnice? Kaj je že to? :)

To so bili tudi časi, ko so podjetja oziroma organizacije imele navidezno (!) bistveno močnejšo pozicijo na trgu, kot jo imajo sedaj. Namenoma sem zapisal, da je bila ta pozicija le navidezna, saj so se pogovori med uporabniki, kupci in naročniki teh institucij še vedno dogajali - v zaprtih pol-javnih sferah zaključenih krogov ljudi. Danes internet in v prvi vrsti družabna omrežja ponujajo številne udobne kanale, kjer lahko ti posamezniki ali skupine ljudi stresajo gnev, izrazijo razočaranje ali izrečejo pohvalo nad podjetjem ali blagovno znamko. Na očeh vseh, ki te pogovore spremljajo. In, to so lahko člani širšega družbenega kroga tega posameznika ali pa popolni neznanci, do katerih bo to sporočilo nekako prišlo, ali pa bodo do zapisa prišli prek iskanja ključne besede ‘ime_podjetja’ ali ‘blagovna_znamka’ na iskalnikih.

Pogovori = ?

Pogovori = ?

Kaj nam to pove? O našem podjetju, produktih in storitvah že sedaj potekajo številni pogovori na družabnih omrežjih, blogih in forumih. Lahko se sicer pretvarjamo slepimo, da jih ni in se s tem postavimo nekam v čas okrog leta 1980 - hkrati s tem bomo iz rok izpustili priložnost, da povemo tudi svojo plat zgodbe in se priključimo pogovorom, ki se že dogajajo.

S temi aktivnostmi se tipično ukvarja komunikator, ki je usposobljen za community management. Če njegove dejavnosti in veščine skušam razdeliti med klasične vloge v podjetju, gre porazdelitev nekako takole: 40 % PR, 40 % customer care, 20 % marketing.

V tem duhu opravlja štiri osnovne naloge:

1. Je glas skupnosti uporabnikov v podjetju

Spremlja, posluša in aktivno nadzira kakšni pogovori se na spletu dogajajo o podjetju (ali produktu/storitv) – tako na lastnih spletnih mestih (komentarji), kot na eksternih spletnih mestih. V tem duhu se tudi vpleta v pogovore s posamezniki, s tem ko odgovarja na njihova vprašanja, ali pa se le spusti v kramljanje (‘small-talk’) - tako javno kot v zasebnih sporočilih.

2. Je ‘brand evangelist’

V evangelistični vlogi community manager promovira storitve, produkte, novosti in zanimivosti z uporabo klasičnih marketinških taktik in pogovorov.

Community manager je pogosto zaupanja vreden član skupnosti (glej točko 1), zato je stopnja zaupanja v njegova sporočila visoka.

3. Je visoko usposobljen komunikator in mediator

Med te veščine spada tudi poznavanje komunikacijskih posebnosti komunikcijskega kanala in skupnosti.

Community manager je odgovoren za reševanje sporov, pritožb in nerazumevanj znotraj skupnosti. Primarna pot za reševanje tega je uporaba vzvoda, da nesoglasje rešujejo kar brand advocati (uporabniki z izredno pozitivnim odnosom do podjetja) znotraj skupnosti in šele, če ta pot ni možna, rešitev išče community manager.

Ukvarjanje z ‘detractorji’ sledi logiki, da jih sprejmemo v dobrem duhu in s kančkom humorja, nikakor pa se ne spuščamo v prerekanje z njimi (flaming).

4. Zbiratelj inputa s strani communityja za razvoj produktov in storitev

Zbiranje potreb, želja, predlogov in težav iz skupnosti in predstavitev produktnim timom znotraj podjetja. Priložnosti za izboljšavo produktov/storitev je veliko in skupnosti uporabnikov naravnost obožujejo to, da se njihovo mnenje pri tem upošteva.

Pa še topel nasvet: če ko se odločite, da se boste ukvarjali s community managementom, se boste kaj hitro zavedli, da je ta funkcija prepomembna, da bi jo prepustili zunanjemu izvajalcu, ki ima zelo šibek stik z dnevnim dogajanjem v podjetju. Uporabniki bodo še prehitro ugotovili.

Topel nasvet št. 2: Bodite iskreni. Vedno.

Tudi slovenske domene dosegajo visoke vrednosti na svetovnem trgu – domena pep.si prodana za 10.000 USD

Danes je bila za 10.000 ameriških dolarjev prodana domena s slovensko končnico .si – pep.si. Pri prodaji je posredoval največji slovenski registrar Domenca, tako kupec kot prodajalec pa želita ostati anonimna.

Podatki o novem lastniku domene so sicer javno dostopni prek WHOIS orodij – na primer: http://who.is/whois/pep.si/

Ta transakcija še enkrat znova dokazuje, kako pomembno je, da domene, ki so temelj naše identitete na spletu, registriramo pravočasno – tipičen strošek registracije domene se giblje pod 20 evri na leto za najbolj priljubljene domenske končnice (.com, .net., .org.).

Aprila 2008 je bila prodana pizza.com za 2.6 milijona dolarjev, decembra 2006 pa vodka.com za 3 milijone USD. Najvišjo vrednost pa naj bi dosegla domena sex.com, za katero naj bi kupci odšteli kar vrtoglavih 12 milijonov dolarjev, vendar ta znesek nikoli ni bil uradno potrjen.

Klasični vs. družabni mediji - 1:1

Razmišljanja in debate o tem, kateri mediji igrajo večjo vlogo: Na eni strani imamo klasične, ‘industrijske’ old-school medije tisk, radio in televizijo (ne nujno v tem vrstnem redu). Na drugem bregu stoji množica novih, družabnih (social) medijev: Facebook, Koornk, Twitter, YouTube, blogi … ki so se pojavili na internetu. Obe skupini imata skupno vsaj to, da prek njunih kanalov do končnega prejemnika prihajajo novice.

Industrijski mediji delujejo na tipičnem broadcast principu - distribucija manjšega števila skrbno izbranih sporočil čimširši množici prejemnikov. Za izbor in produkcijo novic skrbi peščica specializiranih in zato usposobljenih ljudi. Novice, ki se pojavijo v osrednjih informativnih oddajah so pomembne že zaradi tega, ker jih je nekdo uvrstil na dnevno agendo. Se je vojna, o kateri na televiziji ne govorijo, sploh zares zgodila? Včasih je bilo to res. Danes več ne. Internet, ki je svet spremenil v globalno vas, je s seboj prinesel tudi demokratizacijo kanalov obveščanja in informiranosti.

Izvrsten primer so nedavni protesti v Iranu. Ko so se 13. junija razbesneli nemiri na ulicah, so milijoni ljudi širom po svetu preklopili na CNN, da bi dobili informacije, kaj se dogaja. Na sporedu pa je bila pogovorna oddaja Larryja Kinga. Niti ne v živo, ampak v posnetku. Večina ostalih TV postaj se je izkazala podobno. Situacijo še najbolje oriše ta citat s Twitterja:”Iran went to hell. Media went to bed.”

A, milijoni širom po svetu, niso ostali brez informacij, zahvaljujoč posameznikom, ki so bili v Iranu in so informacije pošiljali prek računalnikov in mobilnih telefonov. Številna poročila iz mesta dogajanja na blogih, kratki updejti o situaciji na Twitterju, posnetki na YouTubu. Hkrati so bili ti ‘novi’ mediji tudi platforma, kjer so se vrstile kritike nad neodzivnostjo industrijskih medijev. Protestniki so svoje aktivnosti časovno uskladili z delovnim časom sistemskih administratorjev na Twitterju, da sistem slučajno ne bi pokleknil. Izgledalo je, kot da se je tu prelomila tudi bitka med starimi in novimi mediji v korist slednjih.

Protestniki v Iranu so svet obveščali prek Twitterja

Protestniki v Iranu so svet obveščali prek Twitterja

Uveljavljene medijske ustanove so se hitro zavedale klofute in usmerile fokus na poročanje o dogajanju v Iranu. V istem času se je močno povečala količina šuma (nepomembnih, nepravilnih in tudi popolnoma izmišljenih informacij) na družabnih medijih, tako da je bilo resnično težko najti kakršnekoli koristne informacije (nekaj kar si je močno prizadevala Iranska vlada; in bila pri tem neuspešna). V pomoč pri iskanju pravih novic (še) ne znajo pomagati niti iskalniki.

Tu je palica še vedno trdno v roki uredniško vodenih medijev, ki znajo izolirati šum. Njihova težava je odzivni čas. Nepredvidljive dogodke je namreč težko napovedati :) In poslati tja ekipo, poročevalce, najti dobre vire. So pa ta poročila potem bistveno bolj objektivna v primerjavi s ponavadi zelo subjektivno naravo zapisov na družabnih medijih. “Jaz, …”.

Zmagovalec te medijske bitke je hibrid med starimi in novimi mediji. Medij, ki se ne bo več toliko zanašal na en sam kanal sporočanja informacij, ampak bo znal spretno uporabiti več ali manj vse razpoložljive komunikacijske kanale, jih med seboj povezati in oplemenititi. Še pomembneje je morda to, da vse medije začnemo razumeti kot platforme za večsmerno komuniciranje: Pasivni prejemnik sporočil je stvar preteklosti. Danes vsi z dostopom do interneta lahko sporočamo, se odzivamo, komentiramo, razglabljamo. To pa vodi v pogovore, na katere smo vsi skupaj zelo pozabili.

Kje pa vi dobite svoje novice?

Premierni IPv6 summit v Sloveniji

V torek, 21. aprila,  je v Tehnološkem parku v Ljubljani na pobudo go6.si in Arnes potekal prvi IPv6 summit v Sloveniji. Srečanja se je udeležilo nekaj čez 50 strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki morajo poskrbeti za prehod na IPv6.

Čeprav se prehod na IPv6 zdi nujen, pa jasno začrtanih smernic s strani Evropske unije ali države ni. V ZDA kongres močno spodbuja implementacijo IPv6 (kot pogoj pri vseh javnih naročilih), v EU pa podana le kot priporočilo Evropske komisije, v Sloveniji pa je bil IPv6 summit sploh prvi dogodek, kjer se je o tem premiku govorilo v tako širokem obsegu in s tako jasno podporo vseh vpletenih akterjev.

Udeležence je v kratkem uvodnem nagovoru pozdravil generalni sekretar dr. Jozsef Gyorkos iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zbrane pa sta pozdravila tudi direktorArnesa Marko Bonač in Jan Žorž, največji IPv6 strokovnjak pri nas ter hkrati pobudnik iniciative go6.si.

Žorž je aktivno vključen tudi v iskanje prehodnih rešitev na globalni ravni (soavtor pristopa A+P), je predstavil svojo vizijo prehoda na IPv6. Kot keynote predavatelj je udeležencem v bolj tehničnih tonih udeležencem predstavil možne načine prehoda iz obstoječe tehnologije  tehnični ravni zbrano Wojciech Dec (Cisco Systems).

V seriji predstavitev ponudnikov dostopa do interneta (ISP), ponudnikov vsebin in proizvajalcev strojne opreme je bilo razvidno zelo različno stanje pripravljenosti na IPv6 pri posameznih členih v verigi ponudnik vsebin -> ponudnik gostovanja -> strojna oprema -> ponudnik dostopa do interneta.

Ob tem dogodku se prvič pojavlja tudi krovna slovenska organizacija - go6.si, ki si skozi ozaveščanjesvetovanje in izobraževanje prizadeva za čimprejšnjo implementacijo IPv6 v Sloveniji.

Posnetki predavanj so na voljo na: http://www.arnes.si/video/vod/2009-ipv6.html

Zlati ljudje

V Domenci danes svoje znanje in izkušnje implementira okrog 30 sodelavk in sodelavcev. In prav vsak ima svojo zgodbo. Prvi stik z internetom, spoznavanje virtualnega svet in potem vijugasta pot pod našo streho. In tudi tu počnemo različne stvari. Razvoj, načrtovanje, uporabniška izkušnja, sistemska administracija, telefonska podpora - paleta različnih znanj je resnično barvita. A, kljub temu se vrtimo okrog enakih vrednot - in to nas združuje. Znanje. Odgovornost. Stremenje k popolnosti. In dejstvo, da več brhitnih glav več ve :)

“Uspeha ne merimo s številom nagrad” (Dnevnik.si)

To energijo so prepoznali tudi v izboru Zlatih niti (projekt časopisne hiše Dnevnik, kjer iščejo najboljše zaposlovalce v državi) in Domenco uvrstili v finalni izbor v kategoriji malih podjetij. Lani je bilo v istem položaju sestrsko podjetje mimovrste d.o.o. Žirija je za zmagovalca izbrala oglaševalsko agencijo Formitas (čestitke!), a mi smo presrečni že zaradi tega, ker so našo željo - ustvariti najboljše možno delovno okolje - začutili in jo postavili v okvire projekta. Gibljemo se na relacijo človek-inovativnost, z močnim poudarkom na človeški noti in to nam daje zanos za ustvarjanje. Navdih prihaja iz nas samih. In, kaj je lepšega, kot to, da so zaradi teh ljudi vsi dnevi prepleteni z zlato prejo.

Težave s podaljšanjem domen

Ko smo prenovili spletno stran Domence, nismo prenovili samo tega, ampak smo uvedli popolnoma nov sistem za upravljanje domen in gostovanja, ki je bistveno prijaznejši in zmogljivejši od prejšnjega. Žal smo pri implementaciji tega sistema naleteli na nekaj težav, ki nam še vedno povzročajo sive lase. Ena najbolj nadležnih stvari - za nas in za uporabnike - je nedelujoč modul za podaljševanje domen.

Trenutno je podaljševanje domen možno prek telefona 04 58 35 444 ali preko elektronske pošte support@domenca.com.

Težava se skriva precej globoko v samem sistemu, zato rešitev zahteva precej ‘šraufanja’ po kodi in testiranj - gotovo pa bo na voljo v začetku marca. Zavedamo se, da s tem naša storitev ni optimalna in se hkrati opravičujemo za vse nevšečnosti. Ekipa podpore se trudi, da bi vse zahtevke za podaljšanje domen obdelala prioritetno in v najkrajšem času.

Bomo pa zelo hvaležni, če nas v tem času opozorite na vse morebitne napake ali ‘hrošče’ v delovanju naših storitev. Hvala.

Famozna šestica - IPv6 - pri Domenci na voljo že danes

V internetnih krogih se že dolgo časa šušlja, zadnje čase pa vedno bolj naglas govori o IPv6 protokolu, ki bo zamenjal trenutni IPv4 protokol. Zakaj? Trenutno število razpoložljivih IP naslovov je približno 4,2 milijarde (2 na 32. potenco). Število uporabnikov interneta po celem svetu pa se zelo hitro približuje tej številki. Ker vsaka naprava, ki je povezana v internet zahteva svoj IP naslov (strežnik, računalnik, mobilni telefon) bo to očitno postal velik problem, saj se bo zaloga razpoložljivih IP naslovov izčrpala. Po ocenah organizaciji RIPE (evropskega regionalnega IP registra) naj bi se ta zaloga izčrpala nekje v drugi polovici leta 2010. In, kaj potem?

V teoriji je zadeva preprosta. Sledi prehod iz 32 bitnega IPv4 registra v 128 bitni IPv6 register, ki omgoča 128 bitno naslavnjanje, kar pomeni 2 na 128 IP naslovov. Ta številka je resnično ogromna. Za lažjo predstavo, to pomeni, da je na voljo 100-krat več IP naslovov, kot je atomov na površini Zemlje.

Še ena primerjava: V IPv4 svetu /32 alokacija IP naslovov za lokalnega registra (LIR – local internet registry) pomeni natanko en (1) IP naslov. V IPv6 svetu je /32 2 na 96 potenco, oziroma 7,922816251426432e+28. Številka je tako ogromna, da si moramo pomagati z Googlom in Wikipedijo, da sploh ugotovimo, kako se imenuje: 79 tisoč kvadriljonov.
Gromozanska zmožnost alociranja pa ni edina prednost IPv6 v primerjavi z IPv4. Poleg večje fleksibilnosti je tu tudi avtomatična konfiguracija, ki vključuje fizične naslove vmesnikov v lokalni prostor. Agregacija naslovov. Multicasti. Enostavnejši zapis glave. In bistveno izboljšana varnost. Popolnoma spremenjen je tudi zapis IP naslova.

Če smo bili v IPv4 svetu navajeni zapisov v stilu 245.69.214.65 je izgled tipičnega IPv6 naslova takšen:

2008:0dc8:0000:0000:0000:0000:6969:23ae

Kar potem lahko zapisujemo tudi takole:

2008:0dc8:0000:0000:0000:0000:6969:23ae
2008:0dc8:0000:0000:0000::6969:23ae
2008:0dc8:0:0:0:0:6969:23ae
2008:0dc8:0:0::6969:23ae
2008:0dc8::6969:23ae
2008:dc8::6969:23ae

Če smo localhost v IPv4 zapisovali z 127.0.0.1, ga v IPv6 svetu zapišemo kot ::1 (0:0:0:0:0:0:0:1). Razlika? Gotovo.

In, kako je svet pripravljen na IPv6? Slabo. Dejansko bi to morala biti tehnologija, s katero se ukvarjamo danes, pa se ne. Za večino ponudnikov dostopa do interneta, je to še vedno jutrišnja tehnologija, s katero se ukvarjajo manjše ‘laboratorijske’ delovne skupine, ki ponekod vse skupaj v hermetičnih pogojih celo testirajo. Realnost je bistveno bolj kruta. Ko bo IPv4 naslovni prostor izčrpan naj bi sledil takojšen prehod na IPv6. Naj bi. Kot neka vmesna rešitev se ponuja možnost uporabe dual stacka, obeh tehnologij naenkrat, pri čemer bi neke vrste prevajalniki skrbeli za kompatibilnost obeh. Glavna težava se pojavi pri tem, ker bo internet in vse vsebine na njem, v tistem trenutku verjetno še vedno temeljil na IPv4. Testi pa kažejo, da je iluzorno pričakovati, da bo prevajanje iz nove tehnologije (IPv6) na staro delovalo gladko. Še več, to je praktično popolnoma nemogoče. Zanašanje na ‘dual stack’ obdobje je tako lahko zelo varljivo in predvsem nevarno.

Ob vsej tej negotovosti je pohvalno, da se v Sloveniji na tem področju dogaja že precej. V prvi vrsti je tu iniciativa go6.si, ki si v tesnem sodelovanju z RIPE prizadeva za čimbolj učinkovito implementacijo IPv6 pri nas. Prvi slovenski lokalni internet registri so tudi že oznanili svoje IPv6 alokacije širnem svetu. Na visoko stopnjo aktivnosti iz domačih logov, smo lahko upravičeno ponosni. Na to, da večina sveta še vedno skomiga z rameni na to temo, pa prav gotovo ne. Prihodnost interneta je tam zunaj, zapisana z veliko šestico.

In ka počnemo z vsemi temi kvadriljoni IP naslovov v Domenci? Trenutno izdatno testiramo našo platformo za virtualizacijo strežnikov Virtuozzo4 na IPv6 protokolu in z veseljem oznanjamo, da smo pripravljeni v tej eksperimentalni ‘beta’ fazi našim naročnikom ponuditi možnost “dual-stack” VPS-a - seveda z eksperimentalnimi pogoji uporabe :)

Kako do takšnega VPS? Pošljite e-sporočilo na podpora@domenca.com in naša ekipa vam bo uredila še IPv6 povezljivost in IP naslov.

Na IPv6 VPS lahko pravočasno pripravimo aplikacije in storitve na prehod v dual-stack in kasneje v IPv6 omrežje. Leta 2010, ko naj bi zmanjkalo razpoložljivih IPv4 naslovov, se bo dogajalo marsikaj, zato je modro, da to obdobje pričakamo pripravljeni.

Netka 2008 prejme…

Včeraj je bila na GZS podelitev nagrad za najboljše poslovne in upravne strani v Sloveniji - Netko. Domenca je prejela kar dva - za mimovrste=) v kategoriji spletnih storitev in za vreme.net v kategoriji medijev in informativnih portalov.

Hvala. Izjemni ekipi, ki je ustvarila ustvarja oba projekta, stalno dodaja funkcije, izboljšuje in pili spletne strani. Hvala. Uporabnikom, zaradi katerih vse to počnemo. Hvala. Netko žiriji :)

koornk nominiran za družbeno omrežje leta

Naš najnovejši ljubljenček, koornk, je zbudil pozornost tudi drugje. Pri Mashable je v Open Web Awards nominiran za družbeno omrežje leta, v finalnem izboru pa so med drugim tudi velikani, kot so Facebook, MySpace, Twitter. Lani je bilo v izboru za nagrado oddanih več kot 250.000 glasov, letos jih pričakujejo precej več. Tudi za koornk.

Koornk

Koornk

Nad koornkom se zelo navdušujemo tudi sami, saj je nastal praktično v trenutku in s skrbno nego v le nekaj mesecih zrasel v pravo spletno skupnost z nekaj tisoč uporabniki in sto tisoč (!) kokodajsi. Ponosni smo še na nekaj: ob dobrem API so aktivni in zavzeti uporabniki sami ustvarili vtičnike, dodatke, podaljške, ki koornku omogočajo, da se povezuje in sinhronizira z družbenimi omrežji. Na voljo je tudi koornk aplikacija za BlackBerry (BlackKoornk), šušlja pa se tudi o aplikaciji za iPhone.

Koornk glede na svojo mladost dela šele prve korake v spletnem svetu, vendar so že ti zelo odmevni in včasih celo presenetljivi. Kokodajsanje je postalo tako ‘kul’, da ga v Domenci uporabljamo tudi za interno komuniciranje, v pripravi pa je še kup bonbončkov in izboljšav.

Kje za ***** je prijavno okno?

Sveža podoba spletnega mesta Domence je poleg številnih pohval pri nekaj uporabnikih sprožila vprašanja, kje se nahaja prijava v sistem.

Prijava v nadzorno ploščo

Prijava v nadzorno ploščo

Za vse nevšečnosti se vam opravičujemo.

Na starem sistemu Domence je vsak naročnik imel več kombinacij uporabniških imen in gesel za vsako od storitev (domena, nadzorna plošča gostovanj, e-pošta, baze podatkov, …). Od sedaj so vse te storitve dostopne iz Plesk nadzorne plošče, kar pomeni eno uporabniško ime in eno geslo. Prenos domen v novo uporabniško okolje je preprosto, prav tako prehod na nove pakete gostovanja (namig: za manj denarja dobite veliko, veliko več).

Prijava v storitve starega Domenca sistema

Prijava v storitve starega Domenca sistema

Če imate kakršnakoli vprašanja ali težave, nas kontaktirajte.

Ni komentarjev..
Imaš Facebook profil?

Pridruži se nam na Facebooku in postani fan Domence! Facebook profil Domence


Iskalnik