Iskanje odgovora na to vprašanje je še posebej zporno programerjem in razvijalcem. Včasih se celo podcenimo, redko se nam uspe približati dejanskemu porabljenemu času v večini primerov pa porabljen čas grobo presega oceno.
Za odpravo teh neskladij med oceno porabe časa in realnim stanjem uporabljamo različne ‘znanstvene’ prijeme (sprememba enote ocene v naslednjo enoto – ure postanejo dnevi, dnevi tedni, itd) in matematične enačbe (naprimer množenje z PI). Največkrat povsem napačne številke so posledica več elementov, med katerimi prednjačita nezadostno poznavanje problema s katerim se bomo spopadli in precenjevanjem svojih sposobnosti.
Da bi dosegli čimbolj natančno oceno, smo že kar nekajkrat uporabili t.i. ocenjevalni poker. Princip izhaja iz metode načrtovalnega pokra (http://en.wikipedia.org/wiki/Planning_poker). Postopek poteka takole:
- razvijalec z največ znanja o težavi oziroma nalogi naredi predstavitev ekipi
- vsak član ekipe poda oceno porabe časa z izbiro ocenjevalne karte – karte ne pokaže ostalim
- celotna ekipa pokaže svoje karte
- člana z najvišjo in najnižjo karto utemeljita svojo odločitev
- ekipa ponavlja 2., 3. in 4 točko dokler ni dosežen konsenz.
Pravila igre smo nekoliko priredili našim specifičnim potrebam:
- ekipa dobi seznam nalog
- vsak član, ločeno od drugih naloge preuči in jih v primeru prevelike kompleksnosti še dodatno razcepi na več podnalog. Vsak zapiše svojo oceno porabe časa za izvedbo nalog in podnalog,
- ko je ocenjevanje končano se ekipa sestane, primerja ocene in pripravi končni dokument s seznamom nalog, podnalog in ocen, ki so bile pridobljene na podlagi konsenza.
Že ob prvi uporabi tega koncepta v naši ekipi, so bili rezultati več kot zadovoljivi. Celotna ekipa je izpolnila pričakovanja, odstopanja od napovedanih ocen pa so bila minimalna. Vse skupaj je dalo ekipi zagon za nadalnje delo, naročniku pa še dodatno povečalo zaupanje v ekipo.
Veliko uspeha pri ocenjevanju in napovedovanju prihodnosti 