Domenca d.o.o. Nazaj na prvo stran je uraden blog podjetja Domenca d.o.o.

Iskanje odgovora na to vprašanje je še posebej zporno programerjem in razvijalcem. Včasih se celo podcenimo, redko se nam uspe približati dejanskemu porabljenemu času v večini primerov pa porabljen čas grobo presega oceno.

Za odpravo teh neskladij med oceno porabe časa in realnim stanjem uporabljamo različne ‘znanstvene’ prijeme (sprememba enote ocene v naslednjo enoto – ure postanejo dnevi, dnevi tedni, itd) in matematične enačbe (naprimer množenje z PI). Največkrat povsem napačne številke so posledica več elementov, med katerimi prednjačita nezadostno poznavanje problema s katerim se bomo spopadli in precenjevanjem svojih sposobnosti.

Da bi dosegli čimbolj natančno oceno, smo že kar nekajkrat uporabili t.i. ocenjevalni poker. Princip izhaja iz metode načrtovalnega pokra (http://en.wikipedia.org/wiki/Planning_poker). Postopek poteka takole:

1. razvijalec z največ znanja o težavi oziroma nalogi naredi predstavitev ekipi
2. vsak član ekipe poda oceno porabe časa z izbiro ocenjevalne karte – karte ne pokaže ostalim
3. celotna ekipa pokaže svoje karte
4. člana z najvišjo in najnižjo karto utemeljita svojo odločitev
5. ekipa ponavlja 2., 3. in 4 točko dokler ni dosežen konsenz.

Pravila igre smo nekoliko priredili našim specifičnim potrebam:

1. ekipa dobi seznam nalog
2. vsak član, ločeno od drugih naloge preuči in jih v primeru prevelike kompleksnosti še dodatno razcepi na več podnalog. Vsak zapiše svojo oceno porabe časa za izvedbo nalog in podnalog,
3. ko je ocenjevanje končano se ekipa sestane, primerja ocene in pripravi končni dokument s seznamom nalog, podnalog in ocen, ki so bile pridobljene na podlagi konsenza.

Že ob prvi uporabi tega koncepta v naši ekipi, so bili rezultati več kot zadovoljivi. Celotna ekipa je izpolnila pričakovanja, odstopanja od napovedanih ocen pa so bila minimalna. Vse skupaj je dalo ekipi zagon za nadalnje delo, naročniku pa še dodatno povečalo zaupanje v ekipo.

Veliko uspeha pri ocenjevanju in napovedovanju prihodnosti

Razvojni oddelek Domence že od vsega začetka razvija in posodablja aplikacijo za spletno trgovanje. Ogromno izkušenj in znanja o razvoju in zakonitostih prodaje prek spleta smo pridobili s slovenskim spletnim trgovcem mimovrste=).

mimovrste=) po prometu, številu naročil, uporabnikov in obiskov raste z neverjetno hitrostjo. Hitri rasti je potrebno prilagajti aplikacijo, z novimi funkcionalnostmi pa to rast še pospešimo. Tako postane vzdrževanje spletne trgovine neskončen cikel nadgradenj in optimizacij. Dela nam vsekakor ne zmanjka

Spletni center mimovrste je v svoji zgodovini doživel dve večji preobrazbi.
Od samih začetkov (november 2002), ko je bila spletna trgovina mimovrste še bolj pilotski projekt.

mimovrste.domenca.com

Do naslednje prenovljene verzije (oktober 2004), ko smo dodali tudi CMS modul za poljubno urejanje elementov na naslovnicah. Dodali smo tudi podporo oddelkom in s tem omogočili širitev ponudbe.

Pa vse do sedanje verzije (julij 2007), ki je doživela predvsem oblikovno preobrazbo v izgledu Web 2.0 in precej optimizacije delovanja - pridobili smo na hitrosti in razbremenili strežnik.

mimovrste=) danes

Med večjimi preobrazbami pa stalno posodabljamo aplikacijo in jo prilagajamo po željah naročnika: včasih so posodobitve vidne, včasih vsi občutimo pohitritev ali pa samo sledimo napredku tehnologije in posodobimo kakšno od komponent. Posodobitve v grobem lahko razdelimo v 3 sklope:

1. nadgradnje v trgovini, katere posledično vodijo v izboljšanje uporabniške izkušnje, pomoč pri odločitvi pri nakupu in nenazadnje glavnemu cilju: povečanje prodaje. Eden od kazalcev uspešnosti spletne trgovine je “konverzija”, ki pa seveda ni odvisna samo od aplikacije, temveč od vseh procesov vključenih v spletno prodajalno: predstavitev ponudbe, podpore pred, ob in po nakupu, poprodajnih aktivnosti in reševanje reklamacij. Konverzija ali Conversion Rate je odstotek edinstvenih obiskovalcev, ki dosežejo zastavljen cilj, v tem primeru je to nakup. V zadnjih 2 letih se je ta odstotek skoraj podvojil.

2. nove funkcionalnosti v uredniškem delu aplikacije nižajo stroške poslovanja spletne trgovine. Več kot 80% funkcionalnosti aplikacije na kateri teče spletna trgovina mimovrste.com pripada urednikovanju, procesiranju naročil in logistiki. Pri takem obsegu poslovanja si ne moremo več predstavljati delovanja brez modula nabava, podpore skladiščnemu programu, ki skrbi za zbiranje naročenih artiklov in pa seveda dvosmerni komunikaciji s poslovnim programom Pantheon: osveževanje količine zalog, cen, podatkov o kupcih in nenazadnje samih naročil.

3. optimizacija delovanja aplikacije je stalen proces, ki ga ne smemo zanemarjati. Za nemoteno delovanje, posebno ob tako hitri rasti, je vseskozi potrebno spremljati delovanje celotnega strežnika. Sem spada spremljanje poizvedb po podatkovni zbirki in optimizacija počasnih poizvedb, včasih se zgodi, da najdemo tudi kakšno nepotrebno ;). Po potrebi dodamo predpomenenje v delovni pomnilnik strežnika (memcache), testiramo hitrost odpiranja strani v brskalnikih in kar je v danem trenutku možno, tudi izboljšamo.

Opazujemo tudi dnevnike dostopov (web server access logs) in včasih opazimo tudi kakšne strežniku neprijazne pajke (webcrawlers), ki nerazumno hitro raziskujejo spletno stran in s tem onemogočajo normalno uporabo spletne trgovine kupcem in ostalim obiskovalcem.

Ravno sedaj smo pričeli z migracijo statičnih vsebin na drug strežnik, in sicer na virtualni strežnik - VPS. VPS nam omogoča, da z nizkim stroški upravljamo s celotnim strežnikom in ga s specifičnimi nastavitvami (konfiguracijo) optimiziramo za naloge, katere bo opravljal - v tem primeru bo to izključno serviranje statičnih datotek.

Za konec pa še dokaz, kako smo z zadnjo preobrazbo in optimizacijo (julij 2007) razbremenili procesorje strežnika.

razbremenitev strežnika

Na internetu se vse dogaja hitro. Novi portali, nove vsebine, nova poznanstva in celo nove tehnologije se pojavljajo praktično vsak teden. S stališča uporabnika interneta je ta pojav lahko zelo pozitiven, nekoliko manj navdušeni pa so občasno tisti, ki se na internet podajajo kot poslovneži.

Povprečen spletni projekt v Sloveniji po naših izkušnjah nastaja med 2 in 12 meseci. Že v dveh mesecih se lahko tredni, tehnologije in celo prepričanja uporabnikov spremenijo toliko, da je briljanten poslovni model, star 2 meseca, popolnoma neuporaben. Za podjetnika, ki se je odločil uresničiti svojo podjetniško idejo na spletu pa to lahko pomeni popoln propad projekta, saj je sredstva namenjena razvoju porabil za implementacijo zdaj že neustreznih funkcionalnosti.
Preberi več..